Adrilyen se je v jutranjem soncu veselo odpravljala čez jaso. Nasmeh se ji je svetil čez cel obraz. Pogledovala je v visoke krošnje dreves in iskala med njimi ptice, opice in ostale zanimive živali. Odpravila se je do potočka in z dlanmi zajela vodo. Bila je ravno prav hladna. Spila je vodo in si z mokrimi dlanmi nežno potegnila čez obraz. Tekočina je prijetno osvežila Ad-ijin obraz in Ad se je še bolj široko nasmehnila. Zaradi lepote narave se je odločila, da odide na potovanje, takorekoč na enega od vrhov Melonda. Stekla je čez gozd, in tekla domov.
Ned Feb 21, 2010 1:24 am