Pri cvetoči lipi

Gostilnica je majhna, a ugledna, znana po še kar okusni hrani in čistih sobah. Del nje je velikanska lipa, ki spomladi čudovito cveti.

Glavobol se ji je nekoliko umiril, on pa jo je postavil na tla in jo držal za ramo, saj je nekoliko težko stala z zvezanimi nogami. "Poslušaj, res mi ni dosti mar za tvoje maščevanje. Jaz sem si v življenju želel maščevati veliko ljudi in glej, niti enega nisem mogel. Življenje je kruto, prej ko se boš tega naučila, lažje ti bo živeti." Njegov pogled je bil neusmiljen, glas pa ledeno hladen. Počepnil je in prerezal vrvi, ki so vezale njene noge, potem pa se je umaknil korak nazaj in jo prijel za zvezano in boleče zapestje. Auč. "Če boš poskusila bežati, te bodo ustavili plačanci, ki jih je, verjemi, povsod dovolj. Če se ne boš več upirala, te bom lepo nastanil, prav? In prodal te bom skupaj s tvojim mečem." Eraklya je potrto sklonila glavo. "Prav," je rekla in mu brez upiranja sledila v gostilnico. Pa boš mene in meč prodal istemu kupcu, ali dvema različnima? Najel je sobo in jo odpeljal po stopnicah v zgornje nadstropje. Grobo jo je porinil na posteljo, nato pa svoje stvari odložil v kot. Vsakdo mora spati. Jaz sem po zaslugi tvojega udarca že spala. Ko se boš zbudil naslednji dan, ne bo tukaj ne meča, ne mene. Z nogo je zaprl vrata, nato pa jih je zaklenil in spravil ključ na, po njegovem, varno mesto. Na njegovih ustnicah se je pojavil pokvarjen nasmeh, medtem, ko je stopal proti njej. Eray je sovražno priprla oči in odkimala z glavo. "Ne dotikaj se me," je jezno rekla in se zvila skupaj. "Zadnjega, ki me je takole gledal sem zadavila. Ne domišljaj si, da ne bom tudi tebe," je še dodala z vzvišeno grozečim glasom.

Ob njenem grozecem pogledu in nevarnih besedah se je le zasmejal. "Kaj pa bos naredila? Me udarila po glavi, sunila mec, odklenila vrata in pobegnila?"ustavil se je pred njo. Njegov pogled je potoval po njenem lepem telesu in se brez sramu za dlje casa ustavil na dveh tockah. "Mocnejsi sem od tebe in nic mi ne mores."jo je hladno zabil in pretegnil prste. Seveda je bil veliko vecji uzitek, ce je zenska sodelovala, a ze dolgo se ni potesil in bilo mu je precej vseeno, ce se bo upirala ali ne. Z eno nogo je pokleknil preko njenih kolen, medtem pa je z drugo roko njena zapestja pritisnil ob presenetljivo mehko zimnico. Svoj obraz je priblizal njenemu "Resnicno, zakaj se upiras? Konec koncev bos tudi ti uzivala."se ji je posmehnil in ji nato s spretnimi prsti segel za hrbet. Hitro je nasel vrvico, ki je povezovala usnjene trakove, ki so pokrivali njene lepe prsi. Izzivalno se ji je nasmehnil in potegnil. Njegovi prsti so se vrnili nazaj na njen ploski trebuh, nato pa obstali ob nenadni misli, ki se mu je porodila. "Se vedno ne vem tvojega pravega imena, bojevnica. Bi me razsvetlila, prosim?"jo je zbodel, nato pa z ustnicami zdrsnil po krivini njene kljucnice. Zacel je odpravo navzdol po gladki, temni kozi, dokler ni prispel tja, kjer je nekoc svoje zaklade varoval usnjen modrc.

(sar, a bi loh odpisvala tko, da ne bi prekopirala 3/4 mojga posta in dopisala 3 stavke? prosim? )

"Kaj pa boš naredila? Me udarila po glavi, sunila meč, odklenila vrata in pobegnila?" je s posmehom rekel in s pogledom potoval po Erayinem telesu. Srepeče in jezno je zrla vanj. "Močnejši sem od tebe in nič mi ne moreš," je hladno rekel in pretegnil prste. Potihoma mu je priznala, da je to res, ni pa vedel, da ima še enega aduta v rokavu, natančneje v mislih. Ko je z eno nogo pokleknil preko kolen, z eno roko pa ob žimnico pritisnil njena zapestja, ga je neuspešno poskušala vreči s sebe. "Resnično, zakaj se upiraš? Konec koncev boš tudi ti uživala," se je posmehnil, Eraklya pa je v odgovor jezno zarenčala. Z roko ji je segel za hrbet in odvezal usnjen modrc. "Pusti me," je jezno rekla in se ponovno poskusila umakniti, ko so se njegovi prsti vrnili na njen trebuh. "Še vedno ne vem tvojega pravega imena, bojevnica. Bi me razsvetlila, prosim?" je rekel, ona pa je v znak protesta molčala. S svojimi ustnicami je zdrsnil po ključnici navzdol, ko pa je prišel do njenih prsi, je trznila in se poskušala umakniti. "Počakaj. Imam ponudbo, ker vem koliko so vredni sužnji, ki se hočejo ubiti. Nič. Torej, če me prodaš za sužnjo, bom na začetku pridna in mirna in vse. V trenutku, ko pa bom prodana, bom poskrbela, da te bom osramotila, preden se bom ubila." Povedala je hitro, a razločno, nato pa nadaljevala. "Če pa me izpustiš, pomagaš najti morilca moje družine in ga ubiti, dobiš mene. Mene, kot najbolj zvesto varuhinjo, ki raje umre, kakor, da bi komu pustila, da bi ti kaj storil. kot plačano morilko, ki ne potrebuje plačila, če boš hotel smrt katerekoli osebe ali bitja na Isilyronu." Globoko je vdihnila zrak in zašepetala. "In dobiš mene in moje telo, kadarkoli boš hotel." Upajmo, da je moja ponudba potolkla vse ostale. "To je to. Če vzameš do obeh prijaznejšo opcijo, odstrani vrv z mojih zapestij."

Ravno se je mislil popolnoma posvetiti njeni lepi, misicasti postavi, ko je zopet spregovorila. A tokrat je ubrala drugacno, bolj kompromisno taktiko. Medtem ko jo je poslusal, je njegov pritisk malce oslabel, a ne dovolj, da bi se mu lahko izvila iz prijema. Menil je, da je ze koncala, ko je se tiho zavzdihnila in dodala "Dobil bos mene in moje telo, kadarkoli bos hotel." Tiho je zrl v njene oci in preseneceno cutil, da so njene besede v njem pravzaprav zbujale nekaj takega kot...usmiljenje? Vedel je, kako je cutiti pekocino neizpolnjenega mascevanja, in njej je ocitno to res veliko pomenilo. Prvic po mnogih letih je nekaj zacutil v sebi. Pocasi je popustil svoj grobi prijem njenega zapestja in nato presenetljivo nezno razvezal tezke vrvi, ki so ji na nekaj mestih kozo odrgnile prav do krvi. Prerezana konca je zalucal v kot sobe, nato pa svoje ustnice previdno priblizal njenim. Z rokami se je uprl ob zimnico in jo poljubil. S prsti je pocasi zdrsel po krivulji njenega telesa in jo potegnil blizje k sebi.

Medtem, ko je govorila, je pritisk na zapestja nekoliko oslabel, a ne dovolj, da bi pobegnila. Sicer je pa tako ali tako dala ponudbo. Bo kar bo. Njuna pogleda sta se stikala in počasi se je njegov spremenil. Iz zlobnega in pokvarjenega v nekaj pozitivnega. In vedela je kaj je to pozitivno. Usmiljenje. Sem zmagala? Sem? Nisem? Njegov prijem je popustil, nato pa z neverjetno nežnostjo razvezal vrvi, ki so vezale njena zapestja. Imela je občutek, da bi lahko sedaj plesala, pela, kričala ali kaj drugega od sreče. In sem. Preveč neprijetna ponudba v enem primeru in preveč mamljiva v drugem. Ko je odvrgel ostanke vrvi, se je prvič, po dolgem času nasmehnila. Ne bo sužnja, družina pa bo maščevana. Uprl se je ob žimnico in jo strastno poljubil, jezika pa sta se prepletla. Umaknila je svoje ustnice in mu zašepetala na uho. "Eraklya sem," mu je odgovorila na že dolgo časa nazaj zastavljeno vprašanje, nato pa nazaj poiskala njegove ustnice in ga poljubila. Ko jo je potegnil bližje k sebi, je s svojimi rokami poiskala zaponko njegovega pasu, ki je na njem držal prepasico. Odpela jo je, da je levja koža zdrsnila na tla, nato pa je odvezala še svojo. Svoje, sedaj golo telo je privila k njegovemu in spet poiskala njegove ustnice.

S svojimi ustnicami je spolzel po njenem vitkem vratu in se ustavil ob usesu "Kindrakar."je tiho odvrnil in nato zdrsnil po obliki njene celjusti. Njegove roke so jo resile se zadnje zaplate obleke, ki jo je nosila, medtem ko so tudi njeni spretni prsti poiskali zaponko njegovega pasu in levja koza je pozabljena oblezala na tleh ob rovu postelje. Prizel jo je k sebi in nekaj trenutkov samo uzival v mikastenju njunih jezikov. Ocitno je bila bojevnica na vec kot enem podrocju. Ne glede na to, kako zelo se je je usmilil, pa pri seksu nikdar ni bil posebno nezen. Grobo jo je zgrabil za rit in jo nasadil toliko, kolikor je slo. Z eno roko se je oprl ob zimnico in pocasi vdihnil. Svoje ustnice je za nekaj milimetrov odmaknil od njenih in odprl oci. V tisini je opazoval njen lepi obraz, ki je bil merilo za to, ali je ze pripravljena nadaljevati. Ko so se misice koncno malce sprostile, jo je spet poljubil in sel vanjo povsem do konca.

Njegove ustnice so zdrsele po njenem vratu do ušesa. "Kindrakar," je zašepetal. In s tabo bom preživela kar precejšen del mojega življenja. Ker ne lomim obljub, je pomislila, a ugotovila, da do njega ne čuti več tolikšnega sovraštva in besa, kot pred nekaj minutami. Medtem, ko so se njune ustnice stikale, jo je grobo zgrabil za rit in prodrl vanjo. Zastokala je in svoje nohte zarila v njegov mišičast hrbet, saj je prvič pustila moškemu tako blizu, pa tudi njemu pojem nežnost pri tem očitno ni pomenil kaj veliko. Ko so se njegove ustnice odmaknile in je nekaj časa miroval, ji je potegnilo, da čaka njo. Sprostila je svoje mišice in razprla dlani ter z njimi zdrsnila ob njegovi hrbtenici. Upala je, da so v tistem trenutku njeni nohti povzročili vsaj malo škode, kot plačilo za glavobol po nezavesti.

Nagnil je glavo nazaj, ko je zacutil njene ostre nohte v svojem hrbtu. Obliznil si je ustnice in iz grla se mu je izvilo tiho rencanje. "O ja..."je hripavo zasepetal na njeno uho in jo nato na lahno ugriznil v usesno mecico. Ko se je njeno vitko, sedaj ne vec nedolzno telo sprostilo, se je ves zadovoljnem ugnezdil v njej in svoje ustnice zopet nasilno zdruzil z njenimi. Z eno roko je zdrsnil na njeno stegno in svoje prste zagrebel v vitko, misicasto nogo. Pocasi se je potegnil iz nje in za trenutek obstal, da si je ogledal izraz na njenem obrazu. Napol prestrasen, napol pozeljiv po tistem, kar bo prislo. No, rade volje ti ustrezem, damica, se je zahahljal sam pri sebi in zopet do konca prodrl vanjo. A tokrat se ni ustavil, temvec jo samo pospeseval svoj ritem, vse dokler se ni zaslisalo tihega skripanja postelje, pomesanega z Eraklyinimi vzdihi.

Tiho je zarenčal in ji hripavo zašepetal na uho. "O ja..." nato pa jo je ugriznil v ušesno mečico. Torej ti je všeč, če zarijem svoje nohte v tvoj hrbet? To pa z veseljem ponovim ob prvi priložnosti. Da te bo le bolelo... Čimbolj, tem boljše. Dokaj nasilno jo je poljubil, nato pa prste ene roke zagrebel v njeno stegno. Svoje nohte je tokrat z veseljem zarila tako globoko v njegovo kožo, kot je le lahko. Seveda veselja do povzročanja bolečine njemu ni pokazala, tako da je bil izraz na njenem obrazu, ko se je umaknil iz nje, najbrž nekako napol prestrašen in napol poželjiv. Zahahljal se je in še enkrat prodrl vanjo do konca, le da tokrat ni postal, temveč v vedno hitrejšem tempu nadaljeval. Po vsej verjetnosti sta doživela vrhunec ob približno istem času, saj je ugotovila, da utrujeno leži ob njem in hoče zaspati. "Lahko sedaj zaspim? Proosiiim?" je zamrmrala in samo zaspala z glavo na njegovem prsnem košu.

Eraklya je z mascevalnim navdusenjem zarila svoje nohte v njegov hrbet. Uslocil se je, tako do so se tetovaze na njegovi hrbtenici ze popacile, ker so privzele obliko vretenc. Njeno vitko, misicasto telo je privil k sebi se z dlanmi uprl ob zimnico. Cutil je stiskanje njenih misic in v naslednjem trenutku je to tudi njega potisnilo preko roba. Bojevnica se je zaspano naslonila na njegove prsi in utrujeno prosila, naj jo pusti spati. Zarezal se je, ko je preprosto padla skupaj, a je ni budil. Naj spi...prvic je vedno utrudljivo. Se bo ze naucila, je zlobno pripomnil glasek, nato pa je tudi Kin pocasi utonil v spanec.

Zbudilo ga je sele sonce, ki je prodrlo skozi zagrnjene zavese. Nejevoljno je zagodrnjal in obraz obrnil v drugo smer, a je bilo ze prepozno. Dvignil se je na komolcih in si ogledal Eraklyo, ki je med spanjem objela njegovo telo. Namuznil se je, nato pa iztegnil roko in jo uscipnil v bradavico. To jo bo zagotovo zbudilo.

Erayin spanec je bil že bolj rahel, ko jo je nekdo uščipnil v bradavico. Sunkovito je dvignila glavo in se zavedla, da nekoga objema. Kdo je to? Zakaj ga objemam? Ubila ga bom! Priprla je oči, zarenčala in se že pripravila, da bo napadla, ko se je spomnila včerajšnjega dne. Ne smem ga ubiti. Kakšna škoda. Prav prijetno bi ga bilo zadaviti... Čemerno je spustila roki in nehala renčati. "En delček svoje obljube sem že izpolnila. Šele ko boš ti izpolnil svojo, boš lahko prepričan, da ni možnosti, da se nekega jutra ne zbudiš," je godrnjaje rekla in vstala. Poleg postelje je našla svojo prepasico in modrc, ki ju je hitro oblekla. Usedla se je na rob postelje, pogledala naokoli in v nekem kotu našla, kar je iskala. Očetov meč. Ponovno je vstala in se s počasnimi koraki sprehodila do meča. Prijela je za ročaj in ga izvlekla iz usnjene nožnice. Rune je pogladila z rokama. "Spet si tam, kjer je tvoje pravo mesto," je nežno in ljubeče zašepetala mrzli kovini.

Kin se je zasmejal ob njeni renceci reakciji in se dvignil s postelje. "Dobro jutro, Sneguljcica."jo je zbodel in si zopet opasal levjo kozo. Eraklya je medtem ze ljubkovala svoj mec, kot da bi slo za njenega otroka. Zavil je z ocmi in pobral se svoje stvari. Mec si je obesil preko hrbta, nato pa zgrabil bojevnico za roko in jo potegnil za seboj skozi vrata, ki jih je ze odklenil. Spustil se je po stopnicah in na zapusceni sank vrgel kljuc sobe, kjer sta prespala, nato pa je sinil ven skozi vrata in se ozrl v sonce. "Krasen dan za pobijanje morilcev."je namuznjeno izjavil in nato z navdusenjem, ki je izviralo iz neznano kod, sinil v jutranjo mnozico. Ljudi, ki se mu niso hoteli umakniti s poti, je preprosto odrinil s komolci ter se tako prebil na drugi konec trga. Ozrl se je, da je preveril, ce je Eraklya se vedno za njim, nato pa je nadaljeval v malce zakotnejsi del mesteca, kjer se ni bilo pametno potikati brez orozja.

Ob njeni 'prijazni' reakciji se je zasmejal in vstal. "Dobro jutro, Sneguljčica," jo je zbodel, Eray pa se je odločila, da mu ne bo poklonila niti sovražnega pogleda v odgovor. Z bedaki se ni vredno ukvarjati. Samo zavzdihnila je, vdana v usodo, in mu sledila, ko jo je zgrabil za roko in jo odpeljal iz sobe. Ključ, ki ga je odvrgel na zapuščen šank je zažvenketal, to pa je privabilo gostilnčarja, ki ga je pobral in odšel. Ko je stopila skozi vrata, jo je sonce malce oslepilo, po dveh mežikih, pa se je privadila na močno svetlobo novega dne. "Krasen dan za pobijanje morilcev," je namuznjeno izjavil, Eraklya pa mu je nevede prikimala. Pa še kako se strinjam s tabo. "Proti Schernolu. Tam naj bi živel. In tam je ubil vsakega od tistih, ki so se hoteli maščevati..." A mene ne bo. Predvsem zato, ker so vsi ostali bili sami. Jaz pa bom imela pomoč. Odpravila sta se po široki cesti, saj veliko mesto ni bilo daleč stran. Med potjo mu je opisala morilca. "Morilec je bojevnik s kar nekaj magije. Visok, z rjavimi lasmi, precej temne polti. Najbolj pa si človek zapomni njegove oči. So živo modre barve, kot nebo v tem trenutku, morda še bolj. Pogled pa je čuden... Mrtev. In poln zlobe. Kar zmrazi te, ko ga pogledaš v oči." Premolknila je ob spominu na tiste oči. "Torej, stvar je taka, da je desetim osemletnikom ubil vso družino. To vem, ker sem srečala najmanj dva, pa tudi sam je to povedal, ko sem prvič dobila, a se mi je z lahkoto izmuznil. Vsako leto je ubil eno družino, osemletnega otroka pa pustil živeti. Jaz sem bila zadnja, in sem tudi zadnja živa, saj je v roku desetih let ubil vsakega. To je vse." Spet je utihnila in sledila Kinu po poti.

Po približno pol ure sta prispela v Schernol in zašla v največjo množico. Kindrakar se je prebijal skozi s pomočjo komolcev, Eraklya pa je izkoristila praznino, ki je nastajala za njim. Kmalu sta prišla do malce manj svetlega dela mesta. Ulice so bile umazane, varne pa tudi ne najbolj. "Kje misliš, da bi ga lahko našla? Če sploh veš kdo je to?" je zastavila vprašanji in ga vprašujoče pogledala. "Sicer pa imam načrt, kako lahko poskrbiva, da se bo počutil varno in ne bo takoj napadel."